sprehod po občini . znameniti vipavci

Iz območja današnje občine Vipava izhaja cela vrsta znamenitih mož, ki so krojili podobo Slovenije, Evrope in sveta na najrazličnejših področjih.


ANDREJ BAUMKIRCHNER (1420 - 1471)
Baron Andrej Baumkirchner je bil junaški oficir, slavni vojskovodja in prijatelj Erazma Predjamskega. Proslavil se je v številnih bitkah, toda sodeloval je v zaroti štajerskega plemstva proti cesarju Frideriku III. Cesar ga je dal usmrtiti in 1471. leta so ga v Gradcu obglavili.

SIGISMUND (ŽIGA) HERBERSTEIN (1486 – 1566)
se je rodil v Vipavi 1486. leta. Bil je diplomat avstrijskega dvora in avtor znamenitih Moskovskih zapisov(1549). S slednjimi nam je, tako kot še nihče pred njim, pobliže predstavil življenje v tedanji Rusiji. Drugo pomembno delo nosi naslov O čudežih narave, napisal pa je tudi rodovnik svoje družine. Čeprav ni bil slovenskega rodu, je spoštoval in cenil naš jezik, ki ga je vezal na rojstni kraj.

SEBASTJAN KRELJ (1538 – 1567)
se je rodil v Vipavi 1538. leta. Bil je protestant, študiral je v Jeni v Nemčiji, si pridobil temeljito jezikovno in teološko izobrazbo; znal je nemško, latinsko, grško in hebrejsko, poznal je glagolico in cirilico.
Spada v drugi rod slovenskih protestantskih piscev.
Delal je v mnogih nemških mestih, nazadnje je na poziv Primoža Trubarja prišel v Ljubljano in postal pridigar, po Trubarjevem odhodu pa superintendent.
1566. leta je napisal Otročjo bilblijo, leta 1567, pa je izšla Postila slovenska. V njej razlaga nedeljske in praznične evangelije. Pomemben je za razvoj slovenskega jezika.
Pisal je tudi pesmi. V spisih je skušal izboljšati slovensko pisavo in knjižni jezik.

ANTON LAVRIN (1789 - 1869)
Anton Lavrin je bil generalni konzul, raziskovalec in egiptolog. V Vipavo je pripeljal dva egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije ob vznožju velikih piramid v Gizi. Sarkofaga sta iz časa okoli leta 2450 pr. n. št. Danes v njih počivajo posmrtni ostanki Lavrinovih staršev in sina Alberta. Sarkofaga sta največji znamenitosti vipavskega pokopališča.

JURIJ GRABRIJAN (1800 – 1882)
Jurij Grabrijan je bil vnet delavec na kulturnem, šolskem, prosvetnem, gospodarskem in političnem področju. Leta 1838 je postal župnijski upravitelj Vipave in pozneje dekan. Navduševal se je za zedinjeno Slovenijo, 1864 je ustanovil vipavsko čitalnico in je bil njen predsednik do smrti. Bil je organizator šolstva v dekaniji in šolski nadzornik. Pisal je pesmi, prevajal igre, objavljal govore in članke s prosvetno vsebino. Za zasluge je bil odlikovan z viteškim križcem reda cesarja Franca Jožefa.

ŠTEFAN KOCIANČIČ (1818 - 1883)
Štefan Kociančič, profesor Starega testamenta in vzhodnih jezikov v goriškem semenišču, bibliotekar in nabožni pisatelj, je bil s svojimi zgodovinskimi in jezikovnimi spisi začetnik narodnobuditeljstva v Vipavi in na Goriškem. Obvladal je okrog petnajst jezikov, bil je eden prvih orientalistov in velik strokovnjak za hebrejske in starosemitske tekste. Na osnovi jezikovnega znanja je sestavil vrsto slovarjev.

STANKO PREMRL
se je rodil 1880. leta v Podnanosu pri Vipavi. Je eden najplodovitejših slovenskih skladateljev. Njegova odlika so navdušujoče skladbe in taka je tudi uglasbitev Prešernove zdravjice oziroma slovenske himne. Njegovo delo je raznovrstno, pomembne so cerkvene skladbe, saj je prav zaradi njih slovenska cerkvena glasba stopila v korak z evropsko.

DRAGO BAJC (1904 – 1928)
Dragu Bajcu, pesniku, časnikarju in borcu proti fašizmu ni bilo dano, da bi se njegov obetajoči pesniški talent razvil v celoti, saj je bilo njegovo življenje prezgodaj pretrgano. Večina njegovih pesmi je ostala v rokopisu, mnoge so se tudi izgubile. Ob petdesetletnici njegove smrti je izšla zbirka njegovih pesmi Drevo sem. V Vipavi so Dragu Bajcu posvečena naslednja obeležja: spomenik na pokopališču, delo Meštrovičevega učenca Franceta Goršeta, spomenik pred Osnovno šolo Draga Bajca in spominska plošča Dragu in Milanu Bajcu na njuni rojstni hiši.

IVAN ŠČEK (1925 – 1972)
Ivan Šček je bil glasbeni pedagog, skladatelj in dirigent. Njegov skladateljski opus obsega čez 70 skladb posvetne in religiozne vsebine. Na skladbe z religiozno vsebino se je podpisoval kot Štefan Kovač. Pisal je za otroške, ženske in mešane zbore, samospeve, komorna dela in zbirke skladb za različna glasbila.