Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 15. decembra 2022, ob 18. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi.
Sledil bo pogovor s predavateljem, ki ga bo moderiral prof. dr. Matjaž Valant, prorektor za trajnostni razvoj in tehnologije Univerze v Novi Gorici.
Hlajenje je ključnega pomena za sodobno družbo, a hkrati predstavlja enega najbolj okolju škodljivih sektorjev na svetu. Danes praktično vsi hladilniki, klimatske naprave ter toplotne črpalke temeljijo na parno-kompresijski tehnologiji hlajenja, ki je stara preko 100 let in ima še vedno dve veliki slabosti. Povprečna klimatska naprava deluje z manj kot 30 % teoretičnim izkoristkom in še vedno uporablja okolju škodljiva hladiva.
Enega največjih potencialov kot alternativa parno-kompresijski tehnologiji hlajenja danes kažejo tako imenovana kalorične tehnologije hlajenja. Med kalorične tehnologije sodijo magnetno (magnetokalorično), elektrokalorično, elastokalorično in barokalorično hlajenje. Osnova kaloričnih tehnologij je tako imenovanih kaloričnih učinkih, kjer pod vplivom zunanjega stimulusa (magnetno polje, električno polje, mehanska obremenitev) v materialu pride do trdinske fazne transformacije med nizko-entropijsko in visoko-entropijsko fazo. Teoretični modeli kažejo, da so kalorične tehnologije lahko bolj učinkovite od parno-kompresijske, hkrati pa je večina kaloričnih materialov okolju popolnoma neškodljivih. Nekatere kalorične naprave že dosegajo komercialno zanimive hladilne in grelne karakteristike, pa vendar bo potrebno še precej znanstvenih prebojev in raziskav, preden bodo te tehnologije primerne za široko uporabo v različnih aplikacijah ter s tem zadostile globalnim potrebam po okolju prijaznejšemu hlajenju.
O predavatelju: doc. dr. Jaka Tušek se je rodil leta 1983 v Ljubljani. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je leta 2017 diplomiral, leta 2012 pa doktoriral na temo magnetnega hlajenja. Med letom 2013 in 2016 je kot podoktorski raziskovalec deloval na Danski tehnični univerzi, kjer je vodil razvoj prve regenerativne elastokalorične hladilne naprave na svetu. Rezultati tega dela so bili objavljeni v reviji Nature Energy. Leta 2018 je prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant) v višini okoli 1.4 milijone evrov za projekt SUPERCOOL (Superelastic porous structures for efficient elastocaloric cooling), ki ga trenutno vodi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
