Je severnojadranski endemit. Postrv, ki ima unikatno risbo, obnašanje in zelo majhen naselitveni areal, je v zadnjem stoletju doživela izjemen upad v večini populacij, kar je bila posledica vnašanja konkurenčnih alohtonih vrst. Usodno se je izkazalo vnašanje potočne postrvi, ki se zaradi ozke sorodnosti s soško postrvjo uspešno križa, rezultat pa so plodni križanci. Tako je večina populacij v celotnem arealu naselitve gensko »onesnaženih«, skrižanih in s tega vidika ogroženih. V Sloveniji – tudi na Vipavskem tečejo programi v ribiških družinah, ki so naravnani k zavarovanju, vlaganju in ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja populacij soške postrvi v vodotokih, kjer bi brez ustreznega varstva in zaščite izginila.
Je severnojadranski endemit, podvrsta klena, ki je ozko sorodna z donavskim klenom. Naseljuje vodotoke severne Italije in vodotoke Primorske. V Soči in Idrijci je ista podvrsta drugače obarvana kot v Vipavi. Je vsejed. Telo je zelo harmonične hidrodinamične oblike. Drsti se aprila ali maja - odvisno od temperature vode in pretoka. Do spolne zrelosti potrebuje samica do 7 let, kar je za ribo precej. Vodotoki, ki imajo poleti nižji pretok in se zato bolj segrejejo, ga imajo več. Pozimi se umakne v kritje in je do pomladi skoraj neaktiven.
Tri sezone preživi slep – brez oči zakopan v mulju, kjer rije in išče ličinke žuželk, ki so tam zakopane. Zadnja sezona je sezona preobrazbe, saj takrat ta obloustka dobi oči, prebavila zakrnijo, gonade pa aktivirajo. Svatovski ples traja nekaj dni. Ker se kot odrasla žival ne hrani, po parjenju pogine. Ta specifični način življenja rečnih piškurjev je botroval visoki stopnji ekološke občutljivosti vseh vrst piškurjev v Evropi in sodobnem svetu sploh. Namreč, večina strupenih (cito in genotoksičnih) snovi, ki jih najdemo v vodotokih, se na talne usedline (bentos) veže in se tam zadrži dlje, kot v vodi, ki odplava. Zato so vodni organizmi, ki živijo na dnu ali v usedlinah vodotoka, občutljivejši na neugodne ekološke pojave kot plavajoči organizmi. S tega vidika je razveseljivo, da se populacija laškega piškurja v Vipavi v zadnjih letih povečuje, kar je zagotovo posledica izboljšanja čistilnih naprav v dolini. Ta vrsta je severnojadranski endemit, naselitveno območje pa zajema severno Italijo in jugozahodno Primorsko.
Od rdečeoke jo prepoznamo po manj rdečem očesu in po temnejši modrosivi progi nad pobočnico. Tudi ta vrsta je severnojadranski endemit, katerega naselitveno območje je za evropske razmere majhno. Je riba počasi tekočih manjših vodotokov in stoječih voda, občutljiva na kisikove razmere in stanje bentosa. Je vsejed, vendar v prehrani prevladujejo ličinke vodnih žuželk. Kljub temu, da jo najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah, pa je zelo občutljiva na poslabšanje kisikovih razmer v vodi in s tem na organsko onesnaženje.
